3
PO
PLEBISCITU
SLAVILI SMO
ZGODOVINSKI
USPEH
Z razglasitvijo uradnih rezultatov smo slavili zgodovinski uspeh vsega slovenskega naroda
Plebiscitni dan je minil v znamenju slavja, še posebej po 19.00 uri, ko so se zaprla volišča. Po vsej Sloveniji je prevladovalo evforično vzdušje. 26. decembra je bil v Skupščini RS rezultat plebiscita slovesno razglašen. Rezultat je bil prepričljiv, saj je na plebiscitno vprašanje z DA odgovorilo kar 88,5 % vseh volivcev. Čestitke za sprejem tako pomembne odločitve so prihajale z vsega sveta. Po slavju je bila potrebna analiza trenutnega stanja, večina ljudi pa se je zavedala, da jih pred izpolnitvijo plebiscitnega cilja čakajo zahtevne naloge. Gospodarsko razpadanje zvezne države je narekovalo čim prejšnjo zaščito gospodarstva in usposobitev lastnega gospodarskega reda. Na osnovi plebiscitne odločitve je Republika Slovenija skoraj natanko 6 mesecev kasneje razglasila svojo neodvisnost.
Poročilo Republiške volilne komisije o izidu glasovanja na plebiscitu dne 23. 12. 1990.
- na vprašanje »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država« je z DA odgovorilo 1.289.369 volilcev (88,5%).
- na vprašanje »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država« je z NE odgovorilo 57.800 volilcev (4,0%).
- ker iz oddane glasovnice ni bilo moč ugotoviti volje volilcev, je bilo neveljavnih 12.412 glasovnic (0,9%)
Udeležba in rezultati glasovanja po občinah.
Program aktivnosti za izvedbo plebiscitnih ciljev.
Čestitke ob plebiscitu.
Zahvala za sodelovanje pri podpisni akciji ob slovenskem plebiscitu.
Multimedijsko gradivo
Neuradni izidi Republiške volilne komisije dne 24. 12. 1990.
ODMEVI V
ČASOPISJU
Večerno slavje na ulicah.
Navdušenje množic na ljubljanskih ulicah.
Božična poslanica Dedka Mraza na temo plebiscita.
Numizmatika
Jubilejni, spominski ali kar zbirateljski kovanci so izdelani iz kvalitetnejših kovin, lahko tudi iz zlata in srebra, na katerih so z zahtevnejšo tehnologijo kovanja predstavljeni motivi, ki so vezani največ na tri politične, zgodovinske, znanstvene, kulturne, športne, humanitarne in druge pomembne dogodke, ki so splošnega pomena za Republiko Slovenijo ali pa imajo širši mednarodni pomen. Zaradi kakovostnejšega materiala, zahtevnejšega kovanja in majhnih naklad so ti kovanci v prodaji običajno dražji od njihove nominalne vrednosti in v Sloveniji z njimi lahko celo plačujemo, medtem ko imajo v ostalih državah le numizmatično vrednost. Sočasno so lahko izdani tudi spominski tečajni kovanci, ki pa zaradi običajne naklade obdržijo nominalno vrednost.
Zakon o izdaji priložnostnih kovancev ob prvi obletnici plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
Prvi priložnostni kovanci, z nominalno vrednostjo 500 tolarjev, so bili izdani ob prvi obletnici plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Oblikovalec je bil Miljenko Licul s sodelavcem Zvonetom Kosoveljem. Ob 5. obletnici osamosvojitve so bili izdani zlatniki in srebrniki z nominalno vrednostjo 500 tolarjev ter tečajni kovanci po 5 tolarjev. Avtorja likovne podobe zlatnika in tečajnega kovanca sta Gorazd in Matjaž Učakar, srebrnika pa Tomaž Pilih. Ob 10. obletnici Republike Slovenije in tolarja Republika Slovenija izdala priložnostne kovance. Zlatnike z nominalno vrednostjo 20.000 tolarjev, srebrnike z nominalno vrednostjo 2.000 tolarjev ter tečajni kovanec z nominalno vrednostjo 100 tolarjev, izdelan je iz zlitine 75 % bakra in 25 % niklja. Motiv na kovancih so domislili: Matevž Čelik, Domen Fras in Vasja Semolič.
V zadnjih letih obstoja je Socialistična federativna republika Jugoslavija izvedla še monetarno reformo, s katero so bili v začetku leta 1990 uvedeni t. i. konvertibilni dinarji, ki so nastali z denominacijo starih dinarjev tako, da so jim odrezali štiri ničle.
Plebiscitarni predlog je bil, da postane Slovenija samostojna v šestih mesecih po referendumu. Še pred referendumom, že 12. oktobra 1990, je tedanji Republiški sekretariat za finance, ki je zastopal slovensko vlado, podpisal pogodbo, s katero se je pričel celoten postopek tiskanja slovenskega denarja – vrednostnih bonov; od oblikovanja (Lotka Marvin in Cvetka Kozomara) pa do samega tiska. V začetku decembra 1990 so bili natisnjeni prvi boni, na katerih še ni bilo datuma izdaje, ker ni bilo mogoče predvideti, če bo med osamosvajanjem prišlo do pomanjkanja gotovine v obtoku in kdaj bodo uporabljeni kot nadomestni oziroma začasni denar. Zato se je osemmestna številčna oznaka bankovcev vedno začenjala s številkama 9 in 0, kar je označevalo letnico izdaje, torej so bili boni izdani v letu 1990.
26. junija 1991 je nova država razglasila svojo samostojnost, vendar je morala pod pritiskom Evropske unije (7. julija) podpisati Brionsko deklaracijo, s katero je bil razglašen trimesečni moratorij na izvajanje osamosvojitvenih dejanj, in Slovenci smo še naprej lahko uporabljali jugoslovansko valuto. Po izteku moratorija je Banka Slovenije 8. oktobra 1991 izdala in izročila v obtok vrednostne bone za 1, 2, 5, 10, 50, 100, 200, 500 in 1.000 tolarjev kot začasni denar, 27. maja 1992 pa je izročila v obtok še vrednostni bon za 5.000 tolarjev in Slovenija je s tem dejanjem uvedla lasten denar. V obtok je prišel prvi slovenski denar v samostojni slovenski državi, slovenski tolar, ki pa so ga sprva nadomeščali vrednostni boni kot edino zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji. Vrednostni boni so zamenljivi v Banki Slovenije brez časovne omejitve.
Vzporedno z rojstvom tolarja je tekel tudi projekt Lipa, ki je kot neuradno plačilno sredstvo predstavil denarno enoto, imenovano lipa. Že leta 1989 jo je zasnoval dr. Bogdan Oblak – Hamurabi. Osnovana je bila na zlati podlagi in izdajatelj je s svojim premoženjem in zlatom tudi jamčil za izplačila. V času visoke inflacije v Jugoslaviji je bila to valuta brez inflacije, saj ji je bila za osnovo, »denarni standard« – košarica drobno prodajnih artiklov. Menjalno razmerje leta 1990 je bilo npr. 1 lipa za 49,02 dinarja. Uradne ustanove tega projekta niso priznavale in so se od njega distancirale, a je bil dovolj domoljubno naravnan, da se je v nekaterih krogih lipa prijela kot plačilno sredstvo. Ker pa Republika Slovenija tega projekta ni odkupila, pod pogoji, ki jih je postavljal izdajatelj, je ta počasi zamrl.
Do natisa in v obtok so prišli le bankovci za eno lipo z upodobitvijo slovenskih atributov: Prešerna, cvetoče lipove vejice, knežjega kamna in Plečnikove vizije slovenskega parlamenta. Skovani po eno lipo so bili zlatniki in srebrniki ter še manjši kovanci iz raznih kovin in zlitin. Modele za kovanje je izdelal oblikovalec Stane Dremelj.
ZA VEDO
ŽELJNEJŠE
Fotografije slavnostne seje vseh zborov Skupščine Republike Slovenije z dne 26. 12. 1990.
Ocena razmer po plebiscitu in program aktivnosti za izvedbo plebiscitnih nalog.
Odlomek iz slavnostne seje vseh zborov Skupščine RS.
80. LETA
V JUGOSLAVIJI