Hans van den Broek,
spletni vir: Wikipedija

Hans van den Broek (1936-), nizozemski politik.

Po študiju prava na Utrechtski univerzi je v šestdesetih letih služboval kot pravnik v Rotterdamu. Leta 1976 je postal član spodnjega doma parlamenta, leta 1981 pa je bil izvoljen za državnega sekretarja za zunanje zadeve. Takoj naslednje leto je bil izvoljen za ministra za zunanje zadeve in na tem mestu ostal do leta 1993. Takrat je postal evropski komisar in Evropsko komisijo vodil do leta 1999. Van den Broek je poznan predvsem kot odličen pogajalec – kot tak je v imenu Evropske skupnosti sodeloval tudi pri reševanju konflikta v Sloveniji leta 1991.

Petar Gračanin,
spletni vir: Wikipedija

Petar Gračanin (1923-2004), srbski general in politik.

Med 2. svetovno vojno je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju in se pridružil Komunistični partiji Jugoslavije. Po vojni je bil leta 1951 odlikovan z redom narodnega heroja. Zaključil je Višjo vojaško akademijo JLA in služboval na visokih položajih v vojski, med drugim na mestu načelnika Generalštaba JLA med letoma 1982 in 1985. Po koncu vojaške kariere, v kateri je dosegel čin generalpolkovnika, se je vključil v politiko in leta 1987 postal predsednik Predsedstva Republike Srbije, nato pa od 1989 do 1992 opravljal funkcijo ministra za notranje zadeve SFRJ.

Budimir Lončar,
spletni vir: Wikipedija

Budimir Lončar (1924-), hrvaški politik in diplomat.

Med 2. svetovno vojno je postal član Komunistične partije Jugoslavije. V petdesetih letih je sodeloval pri jugoslovanski misiji v Združenih narodih, leta 1956 pa se je vrnil v Beograd in se zaposlil na ministrstvu za zunanje zadeve. Leta 1984 je bil imenovan za namestnika ministra za zunanje zadeve, tri leta kasneje pa postal minister za zunanje zadeve. Na tem položaju je ostal do razpada Jugoslavije leta 1991. Med letoma 1993 in 1995 je bil predstavnik gibanja neuvrščenih v Združenih narodih, sodeloval pa je tudi z različnimi nevladnimi organizacijami.

Stane Brovet,
spletni vir: Demokracija

Stane Brovet (1930-2007), slovenski obveščevalec in admiral JLA.

Med 2. svetovno vojno se je pridružil partizanom, po vojni pa uspešno zaključil vojaško pomorsko šolo v Splitu. Kmalu po začetku službovanja v JLA je postal operativec protiobveščevalne službe (KOS), nato pa služboval kot sekretar vojaškega atašeja na Kitajskem in v Italiji ter kot vojaški ataše v Angliji. Leta 1980 je zaključil Vojaško šolo JLA in v osemdesetih letih opravljal funkcijo načelnika protiobveščevalne agencije. Med letoma 1988 in 1992 je bil namestnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, takrat je bil tudi povišan v čin admirala. V času vojne za Slovenijo je sodeloval kot pogajalec na strani zveznih oblasti, med drugim tudi na Brionih. Bil je Slovenec z najvišjim činom v JLA. Po vojni leta 1992 je bil prisilno upokojen in do smrti živel v Beogradu.

Peter Carrington,
spletni vir: Wikipedia

Peter Carrington (1919-2018), britanski častnik in politik.

Leta 1938 je kot baron Carrington nasledil svojega očeta, po katerem je podedoval tudi sedež v lordski zbornici. V petdesetih letih je bil sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in hrano ter ministrstvu za obrambo, nato pa visoki komisar Združenega kraljestva v Avstraliji (1956–59). Bil je tudi minister brez listnice in vodja lordske zbornice (1963–64), sekretar za obrambo (1970–74), predsednik Konservativne stranke (1972–74), državni sekretar za energijo (1974), sekretar za zunanje zadeve in minister za prekomorski razvoj (1979–84). V drugi polovici osemdesetih let je bil generalni sekretar Nata. Leta 1991 je bil vodja pogajanj v zvezi z razpadom Jugoslavije in se zavzemal za neodvisnost vsake od jugoslovanskih republik.

Mednarodno sodišče za vojne zločine

Mednarodno sodišče za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije je bila institucija Organizacije združenih narodov za sojenje storilcem resnih zločinov med vojnami na območju nekdanje Jugoslavije. Nahajalo se je v Haagu na Nizozemskem. Sodišče je bilo ustanovljeno maja 1993 na predlog takratnega nemškega zunanjega ministra Klausa Kinkla. Pooblaščeno je bilo za sojenje posameznikom (ne pa tudi državam in organizacijam) za štiri skupine zločinov, in sicer za grobe kršitve Ženevskih konvencij iz leta 1949, kršitve vojnega prava, genocid in zločine proti človeštvu. Najvišja mogoča kazen, ki jo je lahko sodišče izreklo, je bil dosmrtni zapor. Prvo obtožnico je sodišče izdalo leta 1994, dve leti kasneje pa se je začelo tudi prvo sojenje. Od 161 obtožencev jih je bilo v Haagu obsojenih 83. Zadnja sodba je bila izrečena novembra 2017, 31. decembra istega leta pa je sodišče formalno prenehalo obstajati.

Osimski sporazumi

Osimski sporazumi so mednarodni pravni akti, ki sta jih leta 1975 podpisale SFRJ in Republika Italija v italijanskem mestu Osimo blizu Ancone. S sporazumi je bilo urejeno vprašanje meje med državama, ki je predstavljalo srž spora od konca 2. svetovne vojne. Dogovor vključuje tudi sporazum o gospodarskem sodelovanju med Italijo in SFRJ ter protokol o prosti coni. Slovenija je po osamosvojitvi julija 1992 postala pravna naslednica Osimskih sporazumov in le-ti ostajajo v veljavi še danes.

Avstrijska državna pogodba

Avstrijska državna pogodba je sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije, ki je bil podpisan 15. maja 1955. Podpisniki sporazuma so bili zunanji ministri ZDA, Velike Britanije, Francije, Sovjetske zveze in Avstrije. S pogodbo, ki jo je jugoslavija podpisala novembra leta 1955 je bilo urejeno tudi vprašanje slovensko-avstrijske meje - v zameno za varstvo slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem se je Jugoslavija odpovedala ozemeljskim zahtevam.

Organizacija združenih narodov (OZN)

Organizacija združenih narodov (OZN) je mednarodna organizacija katere članice so skoraj vse države sveta. Ustanovljena je bila takoj po koncu 2. svetovne vojne leta 1945 v San Franciscu. Ustanovilo jo je 51 držav, med drugim tudi Jugoslavija. Predhodnik OZN je bilo Društvo narodov, temeljno vodilo držav članic pa je bilo prizadevanje po ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, sodelovanju med narodi ter varstvu človekovih pravic. Strukturo OZN sestavlja šest glavnih organov in sicer Generalna skupščina, Varnostni svet, Ekonomski in socialni svet, Skrbniški svet ter Meddržavno sodišče in Sekretariat. Vodilna oseba v OZN je generalni sekretar, ki vodi Sekretariat, imenuje pa ga Generalna skupščina na predlog Varnostnega sveta.

Zveza NATO (Severnoatlantsko zavezništvo)

Zveza NATO (Severnoatlantsko zavezništvo) je mednarodna vojaško politična organizacija držav za sodelovanje na področju obrambe. Ustanovljena je bila po 2. svetovni vojni, aprila 1949 z Washingtonsko pogodbo. Zvezo so na podlagi ustanovne listine OZN, ki državam omogoča pravico do individualne ali kolektivne samoobrambe ustanovile Belgija, Danska, Francija, Islandija, Italija, Kanada, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike. NATO je bil tako ustanovljen z namenom kolektivne samoobrambe držav članic predvsem v luči zaostrovanja razmer s Sovjetsko zvezo in začetkom hladne vojne. Slovenija se je v zvezo NATO vključila leta 2004.